Osnovno in meščansko šolo je obiskoval v Litiji. Že v otroštvu je pokazal zanimanje za tehniko in letalstvo. Bil je eden izmed vidnejših izdelovalcev letalskih modelov v Litiji. 1. avgusta 1943 je odšel v partizane. Priključil se je Šlandrovi brigadi, nato pa je bil dodeljen v Zidanškovo (Pohorsko) brigado. Oktobra leta 1944 sta obe brigadi prečkali most na Savi preko reke Save, da bi pomagali enotam VII. korpusa v borbah na Dolenjskem in v okolici Ljubljane. Skupaj s Kamniško - zasavskim odredom so uničili nemško postojanko na Savi. Na Štajersko sta se brigadi vračali preko Save med Pogonikom in Kresnicami v zimi leta 1944. Prehod so izvedli partizanski brodniki s petimi čolni. Februarja leta 1945 je bil imenovan za komisarja Bračičeve brigade, kjer je ostal do osvoboditve.
Najprej so ga premestili v Petrovgrad, nato v Vranjevo, kjer je želel postati vojaški pilot, vendar je bil zavrnjen. Leta 1949 se je vpisal na strojno fakulteto in leta 1956 diplomiral na Fakulteti za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu. Po končanem študiju je nastopil službo kot direktor Remontnega zavoda v Tivatu (Črna Gora) in kasneje kot načelnik tehnične službe jugoslovanske vojne mornarice v Splitu. V tem času je postal mornariški general. Leta 1979 je bil premeščen v Beograd, kjer je bil načelnik uprave na zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo.
Pokopan je v Splitu na pokopališču Lovrinac.
Odlikovanja
1944 – red za hrabrost