Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani med leti 1862 – 1870.

Pravo je študiral na Dunaju in ga končal leta 1874. Isto leto je postal v Ljubljani praktikant pri deželnem sodišču.

Leta 1885 je bil sodnik v Ilirski Bistrici. Potem je služboval v Ribnici na Dolenjskem kot okrajni sodnik. Leta 1896 je postal sodni svetnik, leta 1907 pa višji sodni svetnik, vse do upokojitve leta 1910, ko se je preselil v Ljubljano.

V ribniškem sodnem okraju je slovel kot značajen, razumen in vzoren sodnik. Bil je soustanovitelj posojilnice v Ribnici.

Leta 1887 je bil izvoljen v deželni zbor kot poslanec in zastopnik okraja Kočevje in Ribnica, leta 1895 pa v državni zbor in se kot zastopnik dolenjskih mest zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika v šolah in uradih.

Uveljavil se je tudi kot pravni pisec. Razprave, zlasti o gospodarskih zadrugah, je objavljal v Slovenskem pravniku, o slovenskem jeziku pa v Ljubljanskem zvonu; napisal je še nekaj poljudnih prispevkov in jih objavil v koledarjih Mohorjeve družbe.

Po letu 1910 je v Ljubljani deloval pri Slovenski matici in bil načelnik njenega pravnega odseka za izdajo jugoslovanske enciklopedije.

Bil je tudi predsednik ljubljanske Narodne čitalnice, ki je pod njegovim vodstvom praznovala petdeseto obletnico.