Copyright by Knjižnica Litija   |  Politika varstva osebnih podatkov

Knjižnica Litija

Parmova 9, 1270 Litija
Telefon: 01/8980-580 

Email: obrazi.srca.slovenije@gmail.com

Projekt je financirala:

Partner projekta:

×PIŠKOTKI: Leksikon Litija za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo. Več o tem.
Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon, 12. snopič. Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

 

 

Natisni

Makso Pirnik

glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja

* 28. 8. 1902, Preloge pri Slovenskih Konjicah
12. 8. 1993, Šempeter pri Gorici


Območje delovanja: Litija

Povzetek: Bil je skladatelj, glasbeni pedagog in zborovodja. Z litijskim mladinskim pevskim zborom je leta 1934 nastopil na prvem festivalu mladinske zborovske glasbe v Ljubljani in zaslovel kot odličen mladinski zborovodja.

V osnovno šolo je hodil na Prihovo. Kot deček se je vpisal na triletno meščansko in orgelsko šolo v Celju. Poglobljeno glasbeno znanje si je pridobival na mariborskem učiteljišču v letih od 1923 do 1927. V ta čas segajo njegovi prvi poskusi komponiranja kratkih vokalnih skladbic ter vodenje pevskih zborov.

Prvo službo je dobil leta 1927 v osnovni šoli v Oplotnici. Po premestitvi v Litijo je lahko redno obiskoval predavanja na ljubljanskem glasbenem konservatoriju in si pridobil znanje iz solo petja, klavirja in dirigiranje pri znanih slovenskih umetnikih. Po diplomi leta 1933 je študiral harmonijo in kontrapunkt pri prof. Slavku Ostercu.

Bil je pobudnik in vodja Društva pevovodij mladinskih pevskih zborov, ki je bilo ustanovljeno leta 1936 v Slovenskih Konjicah.

Z litijskim mladinskim pevskim zborom je leta 1934 nastopil na prvem festivalu mladinske zborovske glasbe v Ljubljani in zaslovel kot odličen mladinski zborovodja. Leta 1937 je bil premeščen na meščansko šolo na Rakeku.  

V času narodnoosvobodilnega boja je nadaljeval s svojim pedagoškim delom z mladino na osvobojenem ozemlju. Po kapitulaciji Italije je bil imenovan za organizatorja in vodjo pevske dejavnosti na Primorskem. Iz tega obdobja je tudi njegova najbolj znana pesem Smrt v Brdih, ki je ponarodela.

Po vojni je nekaj časa živel v Trstu in Tolminu.

Njegova dela za otroške in mladinske zbore odsevajo iskreno občutenost in razumevanje otroške duše. Več ali manj vsi poznamo njegove priredbe ljudskih pesmi Njega ni, Veseli pastir, Jaz bi rad vedel in druge. Cenil je ljudsko motiviko in pesnike kot so Karel Destovnik-Kajuh, Srečko Kosovel, Simon Gregorčič.


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž