Galerija slik
Viri in literatura

Likovna monografija Včerajšnji svet. Kamnik: Zveza kulturnih organizacij, 1999.

Zgodbe od včeraj: črtice, pesmi in slike. Kamnik: samozaložba.

Kamniški občan, 24. oktober 2014

Domoznanska zbirka Knjižnice Litija

Poglejte še

YouTube

 

 

Natisni

Polde Mihelič

slikar, učitelj, zbiralec starin

* 11. 11. 1923, Vrhpolje (Kamnik)
18. 8. 2007, Orešje


Območje delovanja: Litija

Povzetek: Ljudski slikar, kot likovni pedagog je deloval na osnovni šoli Litija.

Rodil se je na Vrhpolju pri Kamniku v številni družini očetu Jerneju in materi Mariji, rojeni Pančur, kot peti od desetih otrok.

Ljudsko šolo je obiskoval v Nevljah (1931-1938).

Leta 1938 se je seznanil s slikarjem Stanetom Cudermanom, ki je v tistem času slikal freske v frančiškanskem samostanu v Kamniku in nekaj časa delal v njegovi delavnici.

Leta 1943 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in bil poslan v Francijo, nato pa na rusko fronto. Leta 1944 je prebegnil iz nemške vojske k Rusom, ki so ga poslali v taborišče v Sibirijo v Novosibirsk, kjer je dočakal konec vojne. Domov se je vrnil šele leta 1946.

Leta 1947 se je zaposlil pri izdelovalcu gumbov Hrdličku.

Leta 1948 je bil vpoklican na služenje vojaškega roka. Ko se je leta 1949 vrnil, se je zaposlil v keramični delavnici Rudolfa Schnabla, v kasnejšem podjetju Svit Kamnik. Tu ga je opazil prof. Zoran Didek, ki mu je svetoval izobraževanje v umetnostni smeri.

Študiral je na šoli za oblikovanje in na Pedagoški akademiji, smer likovni pouk. kjer je bil leta 1949 sprejet, leta 1953 pa se je vpisal na likovno akademijo, od koder so ga zaradi političnih razlogov odpustili. Opravil je strokovni izpit in pridobil naziv strokovni učitelj za risanje.

Do upokojitve leta 1978 je služboval kot likovni pedagog, najprej v Ilirski Bistrici. Decembra 1956 je nastopil službo v Litiji, kjer je preživel nekaj let svojega življenja kot likovni pedagog na osnovni šoli.

Po upokojitvi se je vrnil v domači Oševek in si v obnovljeni domači hiši uredil slikarski atelje. V Kamniku je bil zavzet zbiralec starin. Z mestom Litija je ostal povezan tudi kot zvesti obiskovalec prireditev v knjižnici Litija.

Pokopan je na pokopališču v Nevljah.

Od leta 1948 je pripravil 45 samostojnih likovnih razstav, sodeloval je na 42 skupinskih razstavah doma in v tujini in bil udeleženec vrste likovnih kolonij.

Slikati je začel že po osnovni šoli. Največ je uporabljal tehniko olja. Svoje motive je najraje upodabljal na lesu ali lesonitu.

Bil je ljudski slikar, ki nam je na hudomušen in karikiran način posredoval pozabljeni in izginuli svet kmečke idile, ljudskih šeg in navad, praznovanj in pozabljene običaje: procesije, pogrebi, sejmi, ohceti. Sem je uvrstil tudi tipične like ljudi: romarje, vaške posebneže, pastirje, desete brate, kmete, vaške opravljivke, župnike. Njegovi motivi so vsebovali elemente podeželske in kmečke arhitekture. Barval jih je v umirjene tone, kjer prevladujejo rjavi, zeleni in modri toni, z značilno zimsko belino. Slike delujejo temačno, tudi izbira stvarnih motivov in ekspresivno razpoloženje v njih vodijo k dejstvu, da je slikar stopal po poti realizma, sam pa jim je navdahnil romantično, fantazijsko in pravljično življenje.

Miheličeva kompozicija se prilagaja stilu naivcev; z obujanjem ljudske umetnosti ga povezujemo z »Vesnani«.

Knjižno delo

1999 – likovna monografija Včerajšnji svet. Kamnik: Zveza kulturnih organizacij
2003 – Zgodbe od včeraj: črtice, pesmi in slike. Kamnik: samozaložba.
2005 – Kaplje minevanja. Kamnik: samozaložba.

Priznanja

2005 - zlato priznanje občine Kamnik za ustvarjalno delo na področju likovne umetnosti


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž