Josip Kimovec-Jože se je rodil 1. 9. 1932 na domačiji pri Čevlovih. Očetu Josipu (1897) in mami Olgi (1900), rojeni Zarnik, se je rodilo 5 otrok: Anica leta 1924, Dora 1928, Tončka 1930, Josip 1932 in Janez 1938. Mama Olga je bila doma z Vač, oče je bil doma na Žbalovi domačiji, pozneje pa je kupil domačijo pri Čevlovih. Delo na kmetiji je bilo težko, pri delu so pomagali vsi otroci. V osnovno šolo je dve leti hodil na Vače, potem pa je prišla 2. svetovna vojna. V šoli so dobili nemške učitelje. Oče je pomagal partizanom, zato so ga aretirali in ga za več mesecev odpeljali v Begunje. Po vojni so otroci šolanje nadaljevali še 2 leti in tako končali osnovno šolo.
Oče Josip je bil manjši lesni trgovec in tesač, s prevozom lesa se je ukvarjal pred 2. svetovno vojno. Med vojno je to zamrlo, po vojni pa so ustanovili zadruge. Skupine, ki so se imenovale brigade, so sekale les, lastniki gozdov so bili mobilizirani, da so s konji pospravljali les iz svojih in državnih gozdov. Tudi sam je bil 3 tedne v delovni brigadi v Šmartnem, s svojimi konji, pri sečnji lesa in prevozu leta 1949. Po tej brigadi bi moral v brigado v Kočevju, a se je odločil za delo v rudniku Zagorje, to obvezno delo je trajalo 6 mesecev. Ker sta ga na kmetiji potrebovali sestra in mama se je vrnil domov. Leta 1952 so ga vpoklicali v JLA, v Gornji Milanovac, kjer je služil dve leti. V letu 1954 sta se starša ločila, zato je prevzel skrb za mamo, mlajšo sestro in brata. Leta 1955 se je zaposlil v Industriji apna Kresnice. Na delo je hodil peš, po službi je delal še na domači kmetiji, delovni dan je bil dolg med 14-16 ur. Ker sta dom zapustila še brat in sestra in sta z mamo ostala sama, je potreboval družico. Leta 1957 se je poročil z Anico Dolar, doma je bila v vasi Dol pri Pečah. S skupnimi močmi sta obnovila hišo, gospodarsko poslopje, garažo za stroje.
Po 35 letih v Industriji apna Kresnice se je upokojil. Na začetku poklicne poti so ročno razbijali kamne, z leti so se priučili za šoferje in delali na strojih za nakladanje kamnov, delal je tudi v skupini za miniranje v kamnolomu Zapodje in Ušenišče. Po 20 letih dela je postal invalid III. kategorije. Pred 40 leti je imel hudo okvaro hrbtenice, pred 25 leti raka na črevesju, zdravje si je povrnil z rednim plavanjem in telesno vadbo.
S soprogo Anico sta do leta 1965 imela samo kmetijo, nato pa sta na pobudo turističnega društva na mestu stare domačije odprla skromno točilnico. Z leti se je objekt razvijal, nastala je gostilna Pr Kimovec, 30 let jo je vodila soproga Anica, pozneje sta jo dala v najem, danes se imenuje Gostilna Vrabec. Gostilno so obiskali številni znani politiki, vlada, člani DZ. Jože Kimovec je sodeloval pri mnogih projektih v vasi, obnovili so kilometre cest, elektriko, v vas pripeljali prvi telefon. Največja investicija je bil vodovod, domačini so vložili svoja sredstva in delo. Vodovod je bil zgrajen pod vodstvom Jožeta Kimovca. Tudi asfaltiranje so krajani sami financirali, v letu 1977. Bil je predsednik odbora za gradnjo Doma na Zgornji Slivni, ki so ga domači fantje zgradili do strehe. Ceste ni bilo, najprej je bilo potrebno zgraditi prevozno pot za kamnolom. IAK je fantom posodil kompresor, s konji so ga povlekli na Zg. Slivno. Tako so lahko razstrelili in prevrtali skalovje. Izgradnja je potekala počasi vendar so uspeli narediti tudi dve sobi za goste. Podjetje Lesnina, ki ga je vodil Peter Zajc je podprlo njihova prizadevanja in odkupilo to težko narejeno kočo. Obnovili so električno in telefonsko napeljavo. Lesnina je dom kasneje prodala, in danes klavrno propada. Jože Kimovec je bil predsednik Krajevne skupnosti Vače in eden prvih predsednikov v projektu Vače 81-Geoss. V ekipo so bili vključeni razni strokovnjaki: Teobald Belec, Vinko Belko, Marjan Božič, Jože Dernovšek, Marjan Jenko, Jože Kimovec, Anka Kolenc, Vili Kos, Avgust Stušek, Peter Svetik, Avgust Špat in še nekateri. S hvaležnostjo se spominja tudi številnih sponzorjev in krajanov, ki so pomagali pri izpeljavi projekta.
Jože Kimovec je večino fizičnega dela pri Geossu opravil kar sam: odkup zemlje, izkop temeljev, izdelava platoja, priprava okolice, izdelava klopi okrog lipe, sajenje trave, tlakovanje z lesom, postavitev droga za zastavo, ki jo je obesil ob otvoritvi Geossa na dan borca leta 1982. Na odprtje je prišel Mitja Ribičič. Na Geossu so ustoličili tudi prvega predsednika države, Milana Kučana. Prišlo je več kot 5000 ljudi, v letu 1992.
V 40 letih je zbral veliko kmečkega orodja, starih predmetov. Starine je pobiral na terenu in sčasoma se jih je nabralo toliko, da so se stroški vzdrževanja zelo povečali. V društvu Geoss so sklenili, da zgradijo poslopje. Ker je gradbeno dovoljenje skoraj poteklo, se je Jože Kimovec odločil, da bo sam zgradil poslopje poleg svoje hiše. Tako je nekje na začetku 90. let zgradil muzej starožitnosti, muzej kmečkega orodja. Kmečki muzej na kmetiji Kimovec na Slivni je danes na ogled obiskovalcem, ob predhodni najavi v Društvu Geoss ali pri lastniku. Jože Kimovec je sodeloval še pri mnogih projektih in akcijah.
Jože Kimovec in soproga Anica sta v letu 2022 praznovala 65 let skupnega življenja in 90. rojstni dan. Družine si nista ustvarila, sta pa ves trud vložila v razvoj domačije, vasi Slivna in njene okolice.
Priznanja in nagrade (nekaj od številnih):
- Priznanje za uspešno delo v KS Vače, 24. 12. 1982 podelila Socialistična republika Slovenija, Skupščina Litija, s sklepom družbenopolitičnega zbora
- Priznanji za 25 in 30 let dela v podjetju SGP Slovenija ceste tehnika, 1980 in 1985
- Srebrnik Situla z Vač, za 25-letno delo pri uresničevanju »Projekta Geoss«, podelil župan Mirko Kaplja, 2006
- Značka Gasilske zveze Slovenije za 30 let delovanja,
- Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo, odlikovanje SFRJ,
- Orden dela s srebrnim vencem (»orden rada sa srebrnim vencem«), odlikovanje SFRJ za posebne uspehe v gospodarstvu in razvoju države,
- Srebrna značka Turistične zveze Slovenije,
- Srebrnik Valvasor, nagrada združenja inšpektorjev, Geoss 2002