Galerija slik

---

Viri in literatura

---

Priloge

---

Pavla Voje se je rodila 24.6.1909 v Tepah pri Polšniku. Kmalu ji je umrla mama, v najstniških letih pa tudi oče. Med vojno je bila njena družina izseljena v Nemčijo, kjer so delali na kmetiji v bližini taborišča. Rada je prebirala dekliški list Vigred in tako dobila navdihe za pisanje pesmi. Po vojni se je zaposlila v vrtnariji v Ljubljani. Prepevala je v cerkvenem pevskem zboru, sodelovala na kulturnih dogodkih, za katere je napisala tudi veliko pesmi, ki so zbrane v treh pesniških zbirkah. Obdobje, ki ga je med 2. sv vojno preživela v izgnanstvu v Nemčiji pa je opisala v prozi. Vrsto let je prepevala v cerkvenem pevskem zboru, saj je bila zelo verna ženska. Pisala je pesmi o domovini, pesmi povezane z vero, priložnostne, o naravi…
Zaradi predanosti domačemu kraju je s svojim kulturnim in družbeno angažiranim delovanjem pustila močan vtis pri svojih sokrajanih, zato so kulturno društvo poimenovali po njej. Njene pesmi in razmišljanja so kljub preprosti formi še danes ostale zelo aktualne in priljubljene in jih kulturniki v domačem kraju radi uvrščajo v program na njihovih številnih kulturnih dogodkih.
Umrla je 11.3.2005.


Pesniške zbirke: MOJ ŽAMBOH ZELENI (1992, 2005- ponatis), DA LEPŠA BO SLOVENIJA ((1999), IN SREČA SE NA BOŽJO POT ODPRAVI (2005), TO POVEST JE DOMOVINE (2000, proza Pavla Voje, poezija Evgen Cej, Marija Borišek),

Nagrade, odlikovanja, priznanja: Zlata plaketa Petra Jereba v letu 2000