Bil je sin gozdarja kneza Auersperga. Ljudsko šolo je končal v Višnji gori. Že kot otroka so ga zanimale razvaline višnjegorskega gradu in drugih graščin v okolici. Najprej se je šel učit knjigoveštva. Zaradi zanimanja in spretnosti v risanju in rezbarstvu so ga napotili na ljubljansko učiteljišče, ki ga je končal leta 1883.

Svojo prvo službo je nastopil v Podgabru in tam ostal štiri leta. Kasneje je služboval še v Šentvidu pri Stični (1887) in v Šmarju pri Ljubljani (1891).

Raziskoval je arhiv stiškega samostana in druge različne arhive, stare knjige ter starine v takratnih graščinah in cerkvah. Znal jih je preceniti in preiskati kot izkušen zgodovinar. Veliko je pomagal tudi različnim arheologom pri izkopavanjih  (Jernej Pečnik - Magdalenska gora) ter pomagal pri načrtovanju zemljevidov, ki so pokazali izkopavališča. Dunajska centralna komisija ga je imenovala za konservatorja najprej stiškega, nato črnomaljskega okraja.Tako je preiskal in opisal veliko umetnostno - zgodovinskih spomenikov po cerkvah, gradovih in krajih v okolici Višnje gore, Stične, Šentvida, Trebnja in Novega mesta ter rešil marsikatero umetnino in podatek  pozabe. Ukvarjal se je tudi z arhivskimi študijami; izpiski iz mestnega arhiva, podatkih o cehih in privilegijih nekaterih trgov in mest, o knjižnicah in knjigah ter nekaterih zanimivostih iz naše domače zgodovine. Na podlagi listin mestnega arhiva v Višnji gori je leta 1885 dokončal rokopis »Kronika župnije Višnja gora», ki je shranjena v farnem arhivu.

Svoja opažanja v obliki spisov in razprav je objavljal v različnih časopisih, največ v Mittheilungen der k. k. Central – Commission in Wien, ostalo pa v nemških in slovenskih »Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko«.

V Šmartnem pri Litiji je popisal cerkev, kar je bilo objavljeno v Mittheilungen der k. k. Central – Commission v letniku 1893.