Rodil se je leta 1664, boter pri krstu mu je bil Matija Pregelj. Njegova starša Joannes Ramshissel in Helena, hčerka Tomaža Škofica sta se poročila 15. januarja 1663.
G. Jože Sinigoj je zapisal:
»O tem slikarju mi ni dosti znanega, vem le, da je živel na beneficiju, (lat. beneficium pomeni v zgodnjem srednjem veku »posest«, ki so jo kralji ali večji fevdalci darovali v dosmrtni užitek), kjer so v mojih mlajših letih stanovali šmarski kaplani.« Hiša Beneficiat je sedaj najstarejša v Šmartnem, stoji v naselju nad cerkvijo sv. Martina in ima vzidano letnico 1580.
Ko je Valvasor 12. aprila 1678 na gradu Bogenšperk odprl bakrorezno delavnico je v njej vzgajal risarske talente in bakrorezce, ki so mu pomagali pri izdajanju umetnostnih in topografskih del. Na gradu si je uredil bogato knjižnico z zvezki in grafičnimi listi, med katerimi je bilo več originalnih del Jerneja Ramschissla.
Jernej je v grafični delavnici najprej samo prerisoval grafike tujih mojstrov. Prvo večje delo je nastalo leta 1680, ko je nastala kopija "sv. Rok ozdravlja bolnike", po bakrorezu francoskega slikarja Francoisa Perriera.
Po letu 1687 sta sodelovala pri slikanju Velike grbovne knjige, kjer se je izkazal kot izkušen grbovni slikar. Knjiga vsebuje grbe kraljev in kraljestev, grofov, baronov in drugih plemičev, ki jih je izbiral Valvasor. Jernej je v dveh letih (1687 – 1688) naslikal 2134 grbov.Grbi in slike so slikani na papir ročne izdelave z vidno strukturo sit in z različnimi vodnimi znamenji. Grbi so izdelani po heraldičnih pravilih. Sistematično so razdeljeni v šest enot ali poglavij. Med njimi so: grb dežele Kranjske, grbi kranjskih viteških rodbin, ljubljanskih škofov, mestni in cerkveni grbi, grbi plemiških rodbin, deželnih glavarjev in županov.
Faksimile Valvasorjeve grbovne knjige "Opus insignum armorumque" je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani leta 1993. Grbovni knjigi je priložena knjiga spremnih študij, ki so jih napisali dr. Branko Reisp (o J. V. Valvasorju), dr. Božo Otorepec (o heraldiki) in dr. Emilijan Cevc (o B. Ramschisslu). V temnorjavo usnje vezan kodeks obsega 8 neoštevilčenih in 388 tekoče oštevilčenih papirnih listov, na katerih je naslikanih 2041 grbov, večinoma jih je po šest na enem listu. Valvasorjeva knjiga grbov je izredno dragocen vir za zgodovino heraldike na Slovenskem. Za domoznance bodo še posebej zanimivi grbi kranjskih plemiških rodbin, ki so v času nastanka knjige (1687-88) še živele na Kranjskem, pa tudi tistih, ki so takrat že izumrle, se odselile ali živele v tujih deželah.
Ob obisku britanske kraljice Elizabete II. in njenega moža vojvode Edinburškega v Sloveniji so si s predsednikom Slovenije Danilom Türkom izmenjali odlikovanji in državniška darila. Posebno pozornost velja posvetiti darilu, ki ga je prejel vojvoda Edinburški. Gre za Veliko grbovno knjigo Janeza Vajkarda Valvasorja - Opus insignium armorumque - Das grosse Wappenbuch, katere faksimile je izšel v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Faksimile je natančen posnetek tega neprecenljivega dela in ob izročitvi predstavlja svojevrstno vez med obema narodoma, saj je bil Valvasor leta 1687 izvoljen za člana The Royal Society v Londonu.
Grbovna knjiga je eno pomembnejših in obsežnejših Valvasorjevih del, kjer je na 388 straneh ob sodelovanju slikarja Jerneja, Bartholomaeusa Ramschissla nastalo 2041 slovenskih in ostalih evropskih grbov med leti 1687 in 1688. Valvasor sicer ni bil heraldik, je pa njegovo delo izrednega pomena za slovensko grboslovje in odraža zgodovinskost slovenskega naroda.
S svojim delom si je pridobil velik ugled. Člani ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma so mu zaupali ustvariti sliko patrona sv. Dizma za svojo vpisno knjigo, poimenovano Spominska knjiga ljubljanske plemiške družbe sv. Dizma. Sestavljena je iz posameznih listov. Nastajala je 113 let in so jo šele proti koncu 18. stoletja povezali v knjigo.
Pomembno je bilo tudi slikarjevo delo na področju sakralne umetnosti. Leta 1694 je signirana oljna slika sv. Jurij v boju z zmajem, ki jo hrani Loški muzej. Leta 1695 je ustvaril sliko Križanje za Homec pri Kamniku, ki pa je bila med drugo svetovno vojno izgubljena. Njegova slika se nahaja tudi v stranskem oltarju podružnične cerkve sv. Ane v Jablanici. Predstavlja priprošnjike proti kugi: sv. Roka, sv. Fabijana in sv. Sebastjana.