Copyright by Knjižnica Litija   |  Politika varstva osebnih podatkov

Knjižnica Litija

Parmova 9, 1270 Litija
Telefon: 01/8980-580 

Email: obrazi.srca.slovenije@gmail.com

Projekt je financirala:

Partner projekta:

×PIŠKOTKI: Leksikon Litija za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo. Več o tem.
Galerija slik
Viri in literatura

Digitalna knjižnica Slovenije.

Marko Juvan: Veno Taufer - življenje in delo. Jezik in slovstvo, leto 1996, letnik 41, številka 6 (Slavistično društvo Slovenije).

Slovenski biografski leksikon 1925–1991

 

Natisni

Veno (Venčeslav) Taufer

esejist, literarni kritik, pesnik, prevajalec, teatrolog, urednik

* 19. 2. 1933, Ljubljana

Območje delovanja: Litija

Povzetek: Pesnik je otroštvo preživel v Litiji in na Dolah pri Litiji, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Je edinec učitelja in revolucionarja Venčeslava Tauferja, po katerem se imenuje Kulturno društvo Dole pri Litiji.

V letu 2013 je praznoval 80 - letnico. Knjižnica Litija je ob tej priložnosti priredila literarni večer.

Rodil se je v Ljubljani kot edini sin učitelju Venčeslavu (Gradec – Litija) in uradnici Mariji (Breg pri Litiji), rojeni Bizjak. Oče je bil leta 1936 zaradi svojega sokolstva premeščen iz Litije v bližnje hribe, v vas Dole, tu je Veno obiskoval osnovno šolo (1939-1941) in jo med vojno nadaljeval v Gabrovki (1941-1943). Njegov oče je bil od leta 1941 aktivist OF. Kot aktivist in terenec je bil ujet in skupaj s šestnajstimi talci v Gabrovki, oktobra leta 1943, v hudem okupatorjevem zločinu ubit.

Od leta 1944 je Veno Taufer obiskoval gimnazijo v Ljubljani. Kasneje je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral svetovno književnost in literarno teorijo in leta 1960 diplomiral z delom Prvi odmevi Maksima Gorkega v slovenski javnosti.

Sprva je bil zaposlen pri RTV Ljubljana, najprej kot radijski napovedovalec, zatem nekaj let pri BBC v Londonu. Do leta 1990 je delal v uredništvu kulturnih oddaj Radia Ljubljana, kasneje je deloval v svobodnem poklicu. Po osamosvojitvi Slovenije je bil zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve in ministrstvu za kulturo.

Bil je tudi urednik pri Reviji 57 in v uredniškem odboru revije Perspektive.

Leta 1984 je postal tajnik in leta 2011 predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Leta 1986 je zasnoval Mednarodni literarni festival Vilenica in ga vodil do leta 1998.

Leta 1989 je bil med soustanovitelji prve slovenske demokratične stranke in soavtor Majniške deklaracije[1], ki velja za temeljni dokument samostojnosti Slovenije.

Med leti 2000 - 2004 je bil predsednik Slovenskega centra PEN in od leta 2000 do leta 2006 predsednik Komiteja pisateljev za mir pri Mednarodnem PEN. Je tudi redni član Evropske pesniške akademije. (Académie Européenne de Poésie).

Kot pesnik je predstavnik modernizma in obenem tudi najizrazitejši predhodnik slovenskegaavantgardnega pesništva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V svojo liriko je uvajal samoironijo, grotesko, igre z miti. Svojo prvo pesniško zbirko Svinčene zvezde je objavil leta 1958.

Kasnejše pesniške zbirke: Jetnik prostosti (1963), Vaje in naloge (1969), Podatki (1972), Prigode (1973), Pesmarica rabljenih besed (1975), Ravnanje žebljev in druge pesmi (1979), Sonetje (1979), Tercine za obtolčeno trobento (1985), Vodenjaki (1986), Črepinje pesmi (1989), Nihanje molka (1994), Še ode (1996), Kosmi (2000), Rotitve (2003), Pismo v steklenici (2006).

Piše mladinsko poezijo, drame, kritike, članke in eseje.

Prevaja iz srbske, hrvaške, makedonske in angleške poezije, tudi angleške dramatike.

Priznanja in nagrade:

1974 – nagrada Prešernovega sklada za pesniško zbirko Prigode (priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti v Republiki Sloveniji)

1976 – Sovretova nagrada (nagrada Društva slovenskih književnih prevajalcev za največje dosežke na področju prevodne književnosti na Slovenskem)

1986 – nagrada Branka Miljkovića za zbirko Svirač pred paklom, najboljšo pesniško zbirko leta na srbohrvaškem jezikovnem področju

1987 – Jenkova nagrada za pesniško zbirko Vodenjaki (nagrada Društva slovenskih pisateljev za najboljšo pesniško zbirko)

1989 – madžarska mednarodna nagrada Bethlen Gabor

1995 - Srednjeevropska nagrada za delo pri Vilenici in sodelovanje pri duhovnem preporodu in demokratizaciji Slovenije (Dunajski inštitut za srednjo Evropo in Podonavje)

1996 – Prešernova nagrada za življenjsko delo (najvišje državno priznanje za področje umetnosti)

2000 - Slovaška Mednarodna literarna nagrada Jana Smreka

2005 – Zlati red za zasluge (odlikovanje Republike Slovenije)

2002 – nagrada na Lucićevih sonetnih dnevih na Hvaru

2011 – Zlatnik poezije (nagrada za življenjski pesniški opus pesniški večeri Celje)

 


[1] Majniška deklaracija je bila politična izjava, ki so jo oblikovale prve slovenske opozicijske politične stranke leta 1989 in z njo zahtevale suvereno državo slovenskega naroda. Na množičnem protestnem zborovanju zaradi aretacije Janeza Janše (odhod na prestajanje kazni) na Kongresnem trgu v Ljubljani 8. maja 1989 jo je prebral Tone Pavček.

Vir:

Wikipedia

SDS

 


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž