Otroštvo in mladost je preživel na Jelši. Na začetku 2. svetovne vojne se je izučil za kovača. Leta 1941 se je vključil v Osvobodilno fronto. Z II. grupo odredov je sodeloval v bitki na Tisju leta 1941. Nadaljeval je z revolucionarnim delom, organiziral je narodno zaščito in prenašal orožje. 8. avgusta 1942 so ga aretirali. Najprej je bil zaprt v litijskih zaporih, kasneje v Begunjah. Izpuščen je bil konec avgusta 1943. Rešil ga je poklic kovača, saj je bil napoten h kovaškemu mojstru Kaposu na Bled. Pri njem je delal do aprila 1945, ko se je vključil v Bohinjsko – jeseniški odred. Iz vojske so ga izpustili oktobra 1947.
Zaposlil se je kot poverjenik za gospodarske zadeve na takratnem okraju Ljubljana okolica. V letu 1952 je bila ustanovljena občina Šmartno (Krajevni ljudski odbor Šmartno) in je postal prvi in zadnji predsednik Krajevnega ljudskega odbora Šmartno (KLO). Kasneje so se krajevni ljudski odbori z območja kasnejše občine Litija združili v Občinski ljudski odbor Litija.
Leta 1955 se je zaposlil na socialnem zavarovanju v Litiji in kasneje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje v Ljubljani, kjer je delal vse do upokojitve.
Svoj prosti čas je namenil delu v društvih in družbenopolitičnih organizacijah. Leta 1955 se je vključil v Planinsko društvo (PD) Litija. Aktivno je sodeloval pri izgradnji planinskega doma na Jančah in planinskih izletih. V obdobju od leta 1971 do 1980 in nato od 1983 do 1994 je bil predsednik planinskega društva. Na njegovo pobudo je bila označena pot, ki je kasneje postala znana kot Levstikova pot. Konec 1979 in na začetku 1980 leta je bil udeležen pri prizadevanjih za alpinistično sekcijo pri PD Litija, ki je bila ustanovljena leta 1981. V času njegovega vodenja društva je bila odprta tudi Badjurova krožna pot.
Sodeloval je pri ustanovitvi Lovske družine Šmartno pri Litiji leta 1954 in bil njen prvi predsednik v obdobju 1954 do 1958 in nato še nekajkrat, skupaj dvanajst let. Deset let je opravljal funkcijo tajnika. Bil je tudi pobudnik za ustanovitev Zveze lovskih družin Zasavja s sedežem v Litiji.
Leta 1957 je bil med ustanovitelji Občinske organizacije Rdečega križa Litija in prvih deset let tudi njen predsednik.
V letu 1988 je bil med ustanovitelji Društva sladkornih bolnikov Litija in društvo vodil prvih deset let delovanja.
Bil je aktiven v SZDL, litijskem odboru OF in Krajevni skupnosti Kostrevnica. Kot govornik na pogrebih je v vseh letih sodeloval več kot 1700 krat.