Copyright by Knjižnica Litija   |  Politika varstva osebnih podatkov

Knjižnica Litija

Parmova 9, 1270 Litija
Telefon: 01/8980-580 

Email: obrazi.srca.slovenije@gmail.com

Projekt je financirala:

Partner projekta:

×PIŠKOTKI: Leksikon Litija za funkcionalnost strani uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Nekateri piškotki so bili morda že servirani v skladu z zakonodajo. Z nadaljevanjem obiska strani soglašaš z njihovo uporabo. Več o tem.
Galerija slik
Viri in literatura

Zapis Darinke Kobal, 27. 12. 2011, Litija

Natisni

Darinka Kobal

pisateljica, učiteljica

* 4. 2. 1946, Ljubljana

Območje delovanja: Litija

Povzetek: Pisateljica za otroke, ki je od leta 1990 do 2012 izdala 21 monografskih del. Poleg tega v objavlja revijah za otroke in odrasle: pravljice, ustvarjalne igre za otroke, radijske in televizijske oddaje, sodeluje na dobrodelnih prireditvah in beleži že skor

Rojena je bila Ljubljani, kjer je tudi odraščala, obiskovala osnovno šolo in dokončala Učiteljišče.

Že v OŠ so jo starši vključili v kulturni dom v Stožicah, kjer je sodelovala v harmonikarskem orkestru. Z njim je veliko nastopala in gostovala po vsej Jugoslaviji – celo v Beogradu. Ves čas je bila vključena v pevske zbore na šoli, tudi v cerkveni pevski zbor za Bežigradom. Tam je prepevala z mnogimi znanimi, žal že pokojnimi opernimi pevci (tudi s priznanim in uveljavljenim Urošem Lajovicem). Kasneje, v času študija, je igrala v poklicnem, Malem gledališču, in zelo aktivnem lutkarskem krožku na Učiteljišču.

Po diplomi na Učiteljišču se je kmalu poročila, se preselila v Litijo in delovala kot učiteljica razrednega pouka v osnovniih šolah Gabrovka - Dole, Litija, Šmartno in Ledina - Ljubljana. 27 let je poučevala prvi razred, vedno malo drugače in malo več kot je bilo potrebno. O sebi pravi, da s svojo višjo izobrazbo sicer ni čisto zadovoljna, a sta ji radovednost in življenjska šola dala ducat magisterijev. Ob poučevanju oz. rednem delu prične tudi pisati za otroke in njena dela objavljajo različne revije.

V 17 letih poučevanja na podružničnih šolah je pripravljala vse kulturne prireditve in proslave v kraju, kjer je sodelovala z znanimi slovenskimi umetniki.

Izven šole in kraja se je takoj, ko je znana psihologinja Marja Strojin ustanovila Boljšo šolo za otroke, vključila in postala ter ostala redni član vse dni njenega delovanja. Bila je pobudnica za ustanovitev Kluba Ljubljanskih učiteljev in bila vse do njenega konca, tudi podpredsednica. 

Od leta 1995 je članica Društva pisateljev Slovenije.

Knjižno delo

Zaradi nesreče se je morala invalidsko upokojiti, vendar ji ustvarjalni duh ni dal miru. Piše pravljice, zgodbe, miselne igrice in se tako vrača k otrokom. Vsako leto obišče več vrtcev, šol in knjižnic, kjer otroke nevsiljivo opozarja na neprevidnosti in trenutke nepremišljenosti v življenju. Beleži že 237 ur pravljic v šolah. Hkrati jim s svojim zgledom dokazuje, da se z voljo in trudom vedno najde nova pot, čeprav drugačna od prejšnje. Je redna gostja slovenskih radijskih postaj, kjer oblikuje pravljice in otroške oddaje.

Zaradi njene življenjske izkušnje (medved ji je poškodoval roko) je leta 1998 izšla njena najbolj znana slikanica Radovedni medvedek. Od takrat njena knjižna dela redno izhajajo pri različnih založbah, slikanice pa so uvrščene tudi na seznam Bralne značke.

Posebej je ponosna na svojih 7 pravljic, ki so izšle v slikanicah v letu, ko se je zdravila za rakom (kemoterapija, obsevanja in dve operaciji).

Rada se spominja dobrodelnega koncerta S knjigo do zdravja (v sodelovanju z Adijem Smolarjem, Juretom Seškom in Knjižnico Litija), saj je kljub oslabelosti po zdravljenju uspela stopiti na oder pred polno dvorano.

Celotna bibliografija je v prilogi.

Priznanja, nagrade

Veseli jo, da je devet njenih pravljic po različnih šolah uvrščeno na seznam za BRALNO ZNAČKO. Leta 2011 je bila proza Kraljestvo miru prevedena in poslana na knjižni sejem v Bologno.

Njena knjiga štirih pravljic Zgodbice izpod odejice je izšla v nakladi kar 10.000 izvodov.

Leta 2010 je v NAJ 7 za odrasle in otroke v Modrijanovi knjigarni za potopisno delo Radovedni vrabček Čivi v Srcu Slovenije prevzela  vodilno mesto, pred mnogimi bolj uveljavljenimi pisatelji.

Zadnji dosežek: njena pravljica BUBA DEBELUBA je bila izbrana izmed 742 pravljicami, na natečaju radia Ljubljana, za Lahko noč, otroci. Med izbranimi 49 so jih ponovno dali »na rešeto« in jih 16 objavili v knjižni obliki in dodali CD.



Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž