Ljudsko šolo je obiskoval v Litiji. Leta 1910 je v Ljubljani začel obiskovati trgovsko akademijo, ker naj bi po očetu Heinrichu podedoval trgovsko podjetje v Litiji. Zaposlil se je pri Okrajnem cestnem podjetju v Litiji. Bil je vojak avstroogrske vojske.

Leta 1920 se je vračal s solunske fronte. Takrat je v Srbiji spoznal svojo bodočo ženo Katarino (Kajo), ki jo je pripeljal v Litijo.

Družbeno aktiven je postal že kmalu po prvi svetovni vojni. Bil je navdušen telovadec, šahist in organizator raznih prireditev v Litiji. Deloval je tudi na političnem področju in bil član stranke SLS ter poslanec v skupščini Dravske banovine.

Leta 1925 je bil izvoljen za prvega litijskega župana. Zadnjega županskega mandata ni uradno zaključil, saj so ga nemške okupacijske oblasti v Litiji takoj na začetku druge svetovne vojne z družino vred izgnale v Srbijo. Vrnili so se leta 1946. Medtem je njihova hiša prešla v drugo last. Vselili so se v Pečkajevo hišo na Levstikovi ulici v Litiji.

Leta 1948 so ga zaprli in kaznovali s prisilnim delom, ki ga je do leta 1950 opravljal pri gradnji hidroelektrarne Moste.

Po tem se je zaposlil kot računovodja v Steklarni Hrastnik, nato v Ljubljani v Združenju steklarske industrije in nazadnje v litijskem gradbenem podjetju.