Kot sin kmečkih staršev je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in študiral pravo v Gradcu in na Dunaju. Začetek prve svetovne vojne je pričakal kot odvetniški pripravnik v Mariboru. Napoten je bil na balkansko bojišče, pozneje pa na soško fronto. Ko se je po vojni vrnil iz italijanskega vojnega ujetništva, je v Mariboru dokončal odvetniško pripravništvo, leta 1920 odprl odvetniško pisarno in si ustvaril družino.
Od najstniških let je bil aktiven pevec in zborovodja v raznih pevskih društvih. Po vojni je bil med začetniki Glasbene matice v Mariboru in predsednik Slovenskega pevskega društva Maribor ves čas od njegove ustanovitve leta 1925 naprej.
Že v študentskih letih je bil politično dejaven v katoliškemu političnem taboru. Med obema vojnama je bil v vodstvu štajerskega dela Slovenske ljudske stranke. Septembra 1924 je bil prvič izvoljen v mariborski občinski svet in nato ponovno decembra 1927. Januarja 1928 je bil izvoljen za župana mesta Maribor in je na tem položaju ostal do novembra 1931, ko so ga kot pripadnika SLS zaradi sprememb v državni politiki v času kraljeve diktature razrešili. Po ponovni spremembi režima po kraljevi smrti so ga septembra 1935 imenovali nazaj na župansko mesto in na tem položaju je potem ostal do okupacije aprila 1941.
Pri županskem delu si je uspel zagotoviti podporo vseh političnih skupin v občinskem svetu. V njegovih dveh županskih mandatih so izvedli veliko projektov,ki so mestu Maribor v trajni ponos (npr. letno kopališče na Mariborskem otoku, Vurnikova delavska kolonija, ureditev pobreškega pokopališča, Pokrajinski muzej v mestnem gradu itd.). Začeti so bili tudi številni drugi pomembni projekti (npr. relejna radijska postaja na Teznem, poslopje II. gimnazije, nova mestna tržnica na Vodnikovem trgu itd.). V njegov čas spadajo tudi prvi načrti za gradnjo pohorske vzpenjače in mariborskega letališča za mednarodni promet. Dokončanje oz. uresničenje nekaterih pomembnih projektov sta preprečila svetovna gospodarska kriza in pozneje nastop okupacije. Med njegovim županovanjem je imela pomembno vlogo tudi socialna politika: zaradi posledic napredujoče svetovne gospodarske krize so kot obliko solidarnosti med Mariborčani ustanovili Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora.
Drugo svetovno vojno je preživel v izgnanstvu v Srbiji, kjer je bil član organizirane skupine izgnanih slovenskih politikov. Po vojni so mu nacionalizirali osebno premoženje in prepovedali opravljati odvetniški poklic. Do smrti je živel odrinjen na obrobje in pozabljen.
Maksimiljan Fras