Pasarstva se je učil v Ljubljani, delal več let na Dunaju in v Kölnu, od koder se je vrnil v Ljubljano, odprl lastno delavnico in dvignil svojo obrt na umetniško višino. Med drugim je izdelal po Plečnikovih načrtih monštranci za Gomilsko in ljubljansko frančiškansko cerkev, po Vurnikovih načrtih kelih za jubilej nadškofa Bauerja, ciborij za Predosle in vratca za tabernakelj pri Sv. Katarini nad Medvodami, za Sodražico in Ribnico.
Udeležil se je katoliškega gibanja in ustanovil 1891 konservativno obrtno društvo, kjer je bil tajnik. Kot pristaš SLS je bil 1911 izvoljen v ljubljanski občinski svet, opravljal to funkcijo od januarja 1912 do aprila 1921 in bil januarja 1930 imenovan za občinskega svetnika. Bil je član magistratnega gremija, podnačelnik industrijskega odseka, član upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne ter odbora za obrtno-nadaljevalno šolstvo. Predsedoval je Zavodu za pospeševanje obrti, bil svetnik Zbornice za TOI, soustanovitelj in načelnik Ljudske posojilnice, upravni svetnik Prometne banke in Malo železniške družbe ter član banskega sveta.
Njegovo delo, gotska monštranca je bila podarjena ob posvetitvi cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Litiji v zahvalo za veliko pomoč pri zidanju cerkve, ker se ves ta čas ni zgodila nobena nesreča. Visoka je 76 cm in je iz srebra.
Izdelal je tudi lestenca zraven glavnega oltarja.