V duhovnika ga je 4. julija 1943 v ljubljanski stolnici posvetil škof Gregorij Rožman. Po novi maši v domačem Grahovem pri Cerknici je bil imenovan za kaplana v Kočevju. Zaradi vojnih razmer je najprej deloval v domačem kraju. Leta 1946 je bil imenovan za kaplana in poslan k dekanu Karlu Gnidovcu v Žužemberk. 21. maja 1952 ga je tedanja oblast zaprla in je ostal v zaporu v Novem mestu do obsodbe 12. septembra 1952. Obsojen je bil na pet let zapora, ki ga je prestajal v Novem mestu, Ljubljani, na Igu, v Mariboru in Rogozi. Izpuščen je bil 12. julija 1956.

Ljubljanski škof Anton Vovk ga je imenoval za župnijskega upravitelja na Suhorju, kjer je deloval do leta 1967. Nato je bil prestavljen za župnika v Šmartno pri Litiji, od koder je soupravljal še župnijo Javorje in opravljal tudi službo dekana. Tu je ostal do leta 1981. V letih od 1981 do 1990 je bil župnik v Šentlovrencu na Dolenjskem in nato do leta 2011 župnik v Robu pri Velikih Laščah.

Papež Janez Pavel II ga je zaradi zveste službe Cerkvi v času preganjanja in stisk ter požrtvovalnega služenja leta 1998 odlikoval s častnim naslovom prelat.

9. novembra 2008 je imel v župnijski cerkvi v Grahovem diamantno mašo. 

Umrl je v Duhovniškem domu v Ljubljani. 4. julija 2013 bi praznoval železni jubilej, 70 let mašništva. Pokopan je v Robu pri Velikih Laščah.

Knjižno delo

2008 - Dano tisto uro - spomini na hude čase. V njej so zajeti spomini na obdobje od leta 1941 do 1959.

Priznanja

 - 10. junij 2000 za delo na pastoralnem področju in za prizadevanja pri obnovi sakralnih spomenikov (priznanje Občine Velike Lašče) .

 - 11. junij 2005 častno občanstvo  za predano in zgledno služenje v župniji Rob (Občine Velike Lašče).