Rodil se je v revni družini. Ker kmetija ni dajala dovolj kruha za vse, se je oče Janez odpravil za zaslužkom v Ameriko, kjer je leta 1913 umrl. Ivana Sadarja je zelo prizadela njegova smrt. Posvetil mu je ciklus pesmi z naslovom Sin.

Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Novem mestu (1897 – 1903), je odšel v gimnazijo v Ljubljani. V tem času je že začel pisati pesmi, ki so ohranjene v beležkah in dnevnikih. Igral je klavir. Učil se je tujih jezikov, poleg latinščine in nemščine tudi ruščino in francoščino. Izobraževal se je na področju poezije, želel je več znati in vedeti o literaturi in jeziku.

Za duhovniški poklic se je odločil februarja 1911. Novo mašo je daroval 26. junija 1914 v Javorju. 

Kot kaplan je najprej služboval v župniji Mirna Peč, nato v Zavodu sv. Stanislava – Šentvid pri Ljubljani. Od tu je za eno leto odšel za kaplana v Toplice pri Novem mestu, kasneje v Kranj. Leta 1923 je dobil v upravljanje župnijo Koprivnik v Bohinju, kjer je tudi umrl.

Bil je nadarjen umetnik: pesnik in likovnik. Ravno na dan njegovega rojstva, 4. junija 2010 je bila v Knjižnici Šmartno predstavljena knjiga ČLOVEK KAKOR DRUGI.  Ponovitev je bila v nedeljo, 20. junija 2010 po sveti maši v farni cerkvi na Javorju, kjer je bil Ivan Sadar krščen in v kateri je pel novo mašo.

V njej so zbrane pesmi o otroškem in mladostniškem življenju, o ljubezni… Kot osebno veren človek in zlasti duhovnik je napisal veliko duhovnih pesmi. Izbor pesmi se zaključuje z domovinsko in pesniško tematiko, na koncu pa so dodane priložnostne pesmi. 

Ivana Sadarja kot pesnika lahko uvrstimo v slovensko moderno.

Pesmi je zbrala in uredila Marjeta Žebovec.

Knjiga zajema tudi njegova likovna dela. Pomembnejši so njegovi akvareli rastlin in pokrajine. Posebnost predstavlja ekslibris, ki ga je sam postavil na konec kazala v drugem zvezku rokopisne pesniške zbirke.