Področje Bezlajevega znanstvenega in kulturnega delovanja je zelo obsežno: etimologija in onomastika.
Osnovno šolo je obiskoval v Šmartnem pri Litiji. Nadalje se je šolal v Kranju in Ljubljani. Nato se je vpisal na slavistiko na ljubljanski univerzi. Po opravljenem doktoratu (1939), je nekaj let poučeval na bežigrajski gimnaziji. Po vojni je bil krajši čas lektor češkega jezika (1950), nato pa nekaj let znanstveni svetnik na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Od leta 1958 je bil izredni profesor, od leta 1963 pa redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Bibliografija
Spisal je preko dvesto člankov in razprav ter več knjig, ki so mu prinesle mednarodni sloves in danes sodijo med temeljna slovenska področna dela:
- Slovenska vodna imena (I - 1956, II - 1961),
- Eseji o slovenskem jeziku (1967
- Etimološki slovar slovenskega jezika (I - 1976, II - 1982).
Priznanja in nagrade
1957 - Prešernova nagrada
1969 - Red zaslug za narod z zlato zvezdo
1981 - imenovan za zaslužnega profesorja Filozofske fakultete
1991 - postal častni doktor ljubljanske univerze
1964 - izvoljen za člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Akademije znanosti in umetnosti BiH (1973), nekdanje Jugoslovanske akademije v Zagrebu (1983) in Poljske akademije znanosti v Krakovu (1992).