Krojač Hinko Badjura in Marija sta preživljala številno družino. Rodilo se jima je pet sinov: Rudolf, Janko, Hinko, Ciril in Metod. Njihova hiša je še vedno ohranjena na naslovu Valvasorjev trg 8.
Po rojstvu najmlajšega se je družina preselila v Kisovec pri Zagorju, nato v Toplice pri Zagorju. Oče je šival obleke rudarjem in tako preživljal družino. Leta 1903 je tragično preminil v nesreči. Mati Marija se je s sinovi preselila v Ljubljano in postala likarica premožnim družinam. V času prve svetovne vojne ji je avstrijska vojska jemala sinove in jih pošiljala na fronto.
Metod je v bil času 1. svetovne vojne v bojih na Tirolskem. Doživel je soško fronto, zlasti boje na Krnu. Po razpadu avstroogrske monarhije ga srečamo med slovenskimi prostovoljci na Koroškem.
Po vojni se je odločil, da bo nadaljeval šolanje. Najprej je študiral na Dunaju, zatem pa še na Grafični akademiji v Leipzigu. Poslušal je predavanja fotokemije, optike, analitične kemije in fotografije. V tem času je obiskal atelje UFA, kjer se je seznanil s snemanjem in tehnično obdelavo filmov in z umetniškim oblikovanjem zapisov na filmskem traku.
S prihranjenim denarjem si je kupil filmsko kamero in opravil tečaj za snemalca. Svojo ženo je izučil vseh tehničnih postopkov obdelave filma. Leta 1927 je ustanovil svoje lastno podjetje SAVA FILM. V okviru svojega filmskega podjetja je posnel številne dokumentarne filme v obliki reportaž. Posebno pozornost je posvetil kulturnim dogodkom. Snemal je športna tekmovanje, etnografske značilnosti na Slovenskem, lepote slovenske pokrajine in v povojnem času dogodke iz gospodarskega in političnega življenja
Na Grafični šoli je poučeval reprodukcijsko fotografijo in metodiko grafičnih postopkov.
Metod Badjura je pisal filmske scenarije, bil je izvrsten snemalec s kamero in tudi režiser. V slovensko filmsko zgodovino se je skupaj z ženo zapisal kot avtor prvega celovečernega nemega igranega filma »Triglavske strmine«. Film so 22. februarja 2006 ob 110. obletnici rojstva Metoda Badjure predvajali tudi v dvorani na Stavbah v Litiji. Predvajanje nemega filma je z glasbo v živo spremljal pianist.
Pri filmskem snovanju je bil tesno povezan s svojo ženo Milko. Poleg snemanja sta poskrbela za tehnično obdelavo filmov v celoti. Svoje filme sta sama razvijala, kopirala, montirala in jih pripravljala za filmske predstave.
Badjurova nagrada se podeljuje za življenjsko delo na filmskem področju in je najvišja slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture.
Nagrado Metoda Badjure podeljuje Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.
Delo
1932 - Bloški smučarji
1932 - Triglav pozimi
1932 - Triglavske strmine
1947 - Mladina gradi
1948 - Slovensko Primorje
1949 - Jesen v vinogradih
1951 - Naši lipicanci
1952 - Pomlad v Beli krajini
1954 - Kroparski kovači
1956 - Velenjski rudarji
1958 - Beli konji
1960 - Fazani
1969 - Božidar Jakac
Priznanja in nagrade
Zlati beneški lev
1953 - Prešernova nagrada, slovensko državno priznanje za najbolj kakovostna umetniška dela
1970 - Nagrada Beneškega filmskega festivala