Rodil se je v Trnovem očetu Jakobu starejšemu in materi Mariji, rojeni Novak. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani (1856–1864), nato je študiral bogoslovje (1864–1868). V mašnika je bil posvečen 3. avgusta 1867.
Prvo službo je kot kaplan, pozneje pa kot župni upravitelj po smrti Jožeta Burgerja nastopil 24. septembra 1868 v Šmartnem pri Litiji. Tam je deloval do 11. januarja 1871.
Nato je služboval v Mengšu (1871–1875), Cerkljah na Gorenjskem (1875–1877) in kot župni upravitelj pri sv. Jakobu v Ljubljani (1877–1881).
Januarja 1882 je bil imenovan za predavatelja in profesorja na ljubljanskem bogoslovju. Poučeval je pastoralko s katehetiko in pedagogiko, ki so se tedaj kot edini predmeti izvajali v slovenskem jeziku. Na šoli je deloval več kot 26 let.
Knjižno delo
Ker ni bilo ustreznih učbenikov, je v samozaložbi po snopičih izdal Duhovno pastirstvo (1884) in Pedagogiko (1888).
Kot bogoslovec in kaplan je objavljal leposlovne in poučne črtice v raznih časopisih in listih: Novice, Glasnik, Danico in Večernice Mohorjeve družbe.
Vestno je popisal zgodovino in gradnjo župnijske cerkve sv. Martina v Šmartnem pri Litiji. Njegove Zgodovinske črtice so izšle ob 25-letnici posvetitve cerkve v časopisu Slovenec leta 1926.
Celotna bibliografija je v prilogi.
Vse življenje se je dodatno izobraževal, pri čemer so mu bila v posebno podporo študijska potovanja po Evropi. Nanjo se je vestno pripravljal. Obiskoval je cerkve, pregledoval bogoslužne predmete ter se seznanjal z verskimi in družbenimi razmerami.
Bil je škofijski šolski inšpektor, prejel je naslov škofijskega konzistornega svetnika, leta 1898 pa tudi naslov papeževega komornika.
Med letoma 1887 in 1903 je bil predsednik in načelnik Katoliškega tiskovnega društva. Od leta 1888 do 1899 je organizacijsko in gospodarsko razvil ter utrdil Katoliško tiskarno (predhodnico kasnejše tiskarne Ljudska pravica) s knjigoveznico in knjigarno, ki je izdajala verski tisk.
Upokojil se je leta 1909.
Druge zanimivosti
Bil je prvi na Slovenskem, ki je pisal o vožnji z balonom (v Koledarju Mohorjeve družbe, 1865).