Galerija slik
Natisni

Ana Kolenc, roj. Bezjak - Anka

profesorica slovenskega jezika in književnosti, univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja

* 15. 9. 1950, Maribor

Območje delovanja: Litija

Povzetek: Soustanoviteljica Družinskega gledališča Kolenc, igralka, avtorica dramskih del, raziskav, priročnikov, voditeljica, režiserka in članica več društev…

Anka Kolenc se je  rodila 15. septembra 1950, v Mariboru, kjer se je šolala in maturirala na 1. gimnaziji. Študirala je dvopredmetno na Filozofski fakulteti v Ljubljani: na Oddelku za slavistiko, (diplomska naloga Zgodovinski roman in povest Oskarja Hudalesa) in na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo (diploma Življenje na Vačah, kakršnega ni več, ob Kimovčevi zbirki orodij na Slivni).  Z obema diplomama je postala profesorica slovenskega jezika in književnosti in univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja. 


V maju 1974 se je poročila z Zvonimirjem Kolencem z Vač, kjer sta si ustvarila družino. Rodile so se jima tri hčere:  1975 - Mojca, 1978 - Špelca, 1983 – Jana.

Najprej (1972) je bila zaposlena v Ljubljanskem potniškem prometu, kot tajnica direktorja,  v letih 1975-76 je nadomeščala učiteljico angleščine na POŠ  Vače, bila je poslovna tajnica Krajevne skupnosti Vače, strokovna delavka pri Skupnih službah Občine Litija, profesorica slovenščine na Srednji trgovski šoli,  direktorica Zavoda za razvoj zavesti: Družinsko gledališče Kolenc. Od leta 2016 je v pokoju in deluje v Društvu GEOSS z nalogami varuhinje poslanstva GEOSS in z razvijanjem številnih novih vsebin v Družinskem gledališču Kolenc – kot prostovoljka.

Je avtorica številnih poučnih, raziskovalnih in leposlovnih del. Uveljavila se je kot oblikovalka in sooblikovalka številnih programov in prireditev, ki prebujajo narodno identiteto in srčno odličnost: 
- Gledališko vodenje po poti kulturne dediščine na območju Vač in GEOSS-a, 
- Kulturna šola leta, 
- Zlato srce središča srca Slovenije – slovenski šoli, 
- Dan državnosti in Praznik kulturne dediščine, 
- Glasbeno popoldne z Antonom Lajovcem
- Slovenski kulturni praznik na GEOSS-u, z izjemnimi interpretacijami Prešernovega življenja in dela. 

Od mirovanja v petdesetih letih prejšnjega stoletja je leta 1979 znova vzpostavila dejavnost KUD Lipa Vače. Bila je pobudnica in borka za obstoj osemletke na Vačah; za obstoj Občine Vače in trga na Vačah. Od leta 2012 je varuhinja poslanstva GEOSS; avtorica Mednarodnega dne prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u, Vranov let v svobodo. 

Avtorica mednarodnega projekta Srce Evrope, s katerim so v sedmih evropskih državah (Francija, Švedska, Grčija, Španija, Albanija, Bolgarija, Italija) vzpostavljene srčne točke, s srčnim poslanstvom, kot ga ima GEOSS ter s spodbudami kulturnega turizma. 

Je pobudnica in soustanoviteljica Zavoda za razvoj zavesti - Družinskega gledališča Kolenc ter strokovnega Društva Gledališča Kolenc, igralka in avtorica pedagoškega pristopa učenja z doživljanjem s pomočjo umetnosti in narave ter avtorica večplastnega projekta osebne in trajnostno družbene rasti, ki se začenja v letu 2019, »Ko se imaš rad«; avtorica evropskega projekta »Vzgoja za srčno vključenost mladih v državljanstvo Evrope; je avtorica projekta »Srčni pogum in odličnost v dediščini slovenstva«. 

Bibliografija (leposlovje):

Dvoličnost življenja, pesniška zbirka (1981) – nekatere pesmi so uglasbene.

Dramski teksti: 

- Zaradi jeze bogov – zgodovinska enodejanka (1985) 
- Težko življenje referenta samca (1985), biografska monodrama,
- Naj živim v miru! (1986), satirična komedija, 
- Zdaj pa vem kako (1987), o spolni vzgoji v osnovni šoli, 
- Mešetarji (1988), 
- Zakonca Lukec (1989)– avtobiografska satira, 
- Božidar (1989),
- Za Petrčka (1989), komedija o pomenu prave izbire poklica,
- Skriti sovražnik (1990), dogajanje med učenci in učitelji
- Človek pač ni iz lesa (1986) – neobjavljen roman.

Etnološki prispevki in raziskave: 
2001: Življenje na Vačah, kakršnega ni več, ob Kimovčevi zbirki orodij na Slivni  (B-Diplomska naloga), Mentor: Prof. dr. Janez BOGATAJ,  

Ob terenski (delo z informatorji po navodilih), tehnični (fotografije) in likovni podpori soproga Zvoneta so nastale brošure: 
2007: Furmani z Vač, 
2008: Kuhinja naših babic, 
2009: Sadje naš vsakdanji kruh,
2010: Igre naših babic in dedkov,  
2011: Kozolci v KS Vače nekoč in danes, 
2012: Življenje trga Vače,
2013: Hrami, kašče in njihova zgodovina,  
2014: Če je dobra preša, žeja kar opeša,
2015: Zgodba o Vačah sije skozi fotografije, 
2016: Na Vačah žaga zlepa ne omaga,  
2017: Društveno življenje trga Vače, 
2018: Sreča sveta – biva doma / Bogkov kot do današnjih dni, 
2019: Žlahten med z Vač gre v svet 

Kot avtorica je sodelovala pri turističnih, gledaliških in pedagoških priročnikih ter zloženkah: 
- Priročnik za gledališko podajanje vsebin (Vače, 24.11.2009),
- Upravljanje in strokovno predstavljanje širšega območja GEOSS – v soavtorstvu z dr. Vojko Cestnik; 
  podatki so usklajeni s KS Vače, za dolgoročni razvojni program Občine  Litija.
  Vače, 10.1.2017
- Priročnik za oblikovanje srčnih točk in mednarodnega kulturnega turizma (na
  spletu – Srce Evrope), 
- Družinsko gledališče Kolenc - O nas in o naših programih, 
- Slovenska poroka na GEOSS-u, ob simbolih slovenstva,
- Podelitev imena na GEOSS-u, ob simbolih slovenstva, 
- GEOSS, stičišče vseh Slovencev, Zgodovina (P. Svetik in Anka Kolenc ), 
- Vsak učenec v 9–letnem šolanju vsaj enkrat na gledališko doživetje GEOSS-a, 
- Kam na izlet – K nam, na Vače, 
- Etnološka vas Slivna s Kimovčevim muzejem starožitnosti, 
- Vače, Slivna, GEOSS, znamenitosti vredne ogleda, 
- Vsak učenec v 9-letnem šolanju vsaj enkrat na gledališko doživljanje GEOSS-a, 
- Kulturni dan za prvo, drugo in tretjo triado,
- Zloženka: Projekt srce Evrope, HE-ART, 
- Brošura: Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u – Vranov let 
  (izvedba), 
- Zloženka: : Mednarodni dan prijateljstva v zavezništvu na GEOSS-u – Vranov
  let (načrt)

V štiridesetih letih svojega delovanja je pripravila strokovno poljudne scenarije za okoli 120 raznovrstnih prireditev, pri katerih je poskrbela tudi za izvedbo in režijo.  
Sodeluje tudi z Zavodom za šolstvo RS z objavami različnih programov in pristopov za obogatitev poučevanja domoznanstva, državljanske in narodne vzgoje ter spoznavanja naravne in kulturne dediščine za osnovne in srednje šole. 

Zasnovala in organizirala je izjemno obiskane čitalniške večere, na katerih so nastopili številni uveljavljeni umetniki. Na ta način se je borila za boljše družbene in kulturne razmere na Vačah. Režirala in organizirala je uprizarjanje ljudskih in avtorskih iger na Vačah, v dvorani bivšega gasilskega doma in v šoli v 80-ih in 90-ih letih dvajsetega stoletja, z gostovanji po okoliških krajih in v tujini.

Je igralka z največjim številom odigranih predstav v Gledališču Kolenc (več kot 6000 predstav v 27 letih), pojavila pa se je tudi v sedmi umetnosti: v nanizanki Naš vsakdanji kruhek je leta 2014 igrala simpatično starko, ki mešetari s kunci. 

Avtorica ali soavtorica  dokumentarnih filmov: 
Avtorica scenarija Enajst glasbenih popoldnevov z Antonom Lajovcem (2001-2011), 
Dan kulture mladih 2009 v središču Slovenije, promocijski spot,
Avtorica scenarijev 6 dokumentarnih filmov o projektu Srce Evrope, HEART (2019), v Sloveniji,  Grčiji, v Španiji, v Bolgariji, na Švedskem in v Italiji. 
Vsi ti filmi so prevedeni v vseh šest jezikov in v angleščino. Vse filme si je možno ogledati na spletni strani. http://heart-europe.com/video-posnetki/ 
- Scenarij za film »Prihaja Jemima« (o problemu beguncev) je skupinsko delo Janje Srečkar, Lovra Laha, in Anke Kolenc. V filmu, ki je bil posnet v okviru projekta  - Srce Evrope – HEART, vsi trije tudi igrajo. 
- Avtorica dokumentarnega filmskega zapisa Prireditve na GEOSS-u.

Sodelovala je skupaj z Lovrom Lahom in s svojim možem Zvonimirjem pri nastanku epizode o pobegu  (Vranov let) za Londonski Channel 4 »The Crow's Flight«  (2017) in  pri nastanku prvega popularnega železnodobnega romana – avtorja Ivana Sivca »Obračun ob polni luni« (2019).

Je članica društev oz. njihova sodelavka: 
- Društvo GEOSS,  podpredsednica in varuhinja poslanstva – prostovoljka.
Kustosinja vseh muzejskih zbirk Društva GEOSS razen geološke in arheološke.
- KUD Lipa Vače – Gledališka skupina GEOSS – aktivno sodeluje kot avtorica številnih skečev, igralka, režiserka – prostovoljka. (Pogreb litijske kulture – 30 min. skeč, več kot 20 uprizoritev in posnetek litijske TV, 1993).
- Društvo žena in deklet – članica upravnega odbora, etnologinja, avtorica strokovnih etnoloških tekstov, strokovna sodelavka, predavateljica.
- Društvo Gledališče Kolenc – strokovno društvo, podpredsednica. Skozi društvo uresničuje in raziskuje strokovne vsebine učenja z doživljanjem umetnosti in narave. Na to temo tudi pripravlja in uresničuje evropske razpise samouresničevanja iz svojih korenin in dediščine za trajnostno in sodelujoče življenje.
- Zavod za razvoj zavesti DGK, idejni vodja, organizatorka in igralka.
- Mednarodno Društvo regionalnih vodnikov – Aktivna udeleženka in vzor dobre prakse z doživljajskim interaktivnim vodenjem.
- Društvo Interpret EU - raziskuje in predstavlja gledališko interpretacijo  dediščine. DGK je zato vzor gledališke interpretacije dediščine in vodilna organizacija tega pristopa v Sloveniji.

Za svoje delovanje je prejela več nagrad
- Zlata Linhartova značka za predstavo »Naj živim v miru«, Velenje 1986
- Zlato plaketo Petra Jereba za izjemne dosežke in dolgoletno delo na področju kulture - 2007.
- Zlata medalja Zveze kulturnih društev Slovenije s priznanjem – za ljubezen do otrok in kulture v šolah – Zaradi svojstvene uresničitve ideje Zveze kulturnih društev Slovenije in pionirskega dela ob nastanku Kulturne šole leta ( 2004 - 2012).
- Srebrn znak Turistične zveze Slovenije – za razvoj turistično strokovnega poslanstva GEOSS-a
- Medalja Kamniško-zasavskega odreda 2011 – za prizadevanja obujanja spominov, ki so povezani z dejavnostjo Kamniško-zasavskega odreda v letih 1944-45. Medaljo je njej in soprogu Zvonetu podelil predsednik odbora Kamniško zasavskega odreda Vili Kos – Petrov.
- Najvišje priznanje Društva GEOSS – Leseni kipec GEOSS-a.  
- Priznanje občine Litija za dolgoletno delo in  pomemben prispevek pri razvoju občine na področju kulture (1993).

Anka Kolenc pa je tudi potrpežljiva učenka na duhovni poti – je mojstrica reikija, ukvarja pa se tudi s tantrično kria jogo in transcendentalno meditacijo.  
S soprogom Zvonetom živita na Vačah in uživata v naravi, njen hobi je zelenjavni vrt.

Viri, spletne povezave :
- Srce Evrope, projekt HE-ART:   http://heart-europe.com/ 
- Družinsko gledališče Kolenc: http://druzinsko-gledalisce-kolenc.si/ 
- spletna stran o Vačah: http://www.vace.si/ 
- domača spletna stran društva GEOSS: http://geoss.eu/  
- https://www.localguides-slovenia.com/vodniki/anka-kolenc/ 
- Domoznanska knjižnica Družinskega gledališča Kolenc,
- informator - pogovor - intervju z Anko Kolenc.

 


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž
123movies