Galerija slik
Viri in literatura

Kolar, Metoda. Anton Medved: pesnik. OŠ Primoža Trubarja,Velike Lašče,1993.

Medved, Anton. Bratje zapojmo! Amalietti & Amalietti,Ljubljana, 2007.

Zasebni arhiv Milan Amon.

Arhiv Knjižnice Litija.


Natisni

Anton Medved

dramatik, duhovnik, pesnik

* 19. 5. 1869, Kamnik
12. 3. 1910, Turjak


Območje delovanja: Litija

Povzetek: Pesnik in dramatik, ki je deloval kot duhovnik na Konjšici nad Zagorjem.; imel je tudi zasilno šolo.

Leta 1888 je v Ljubljani končal gimnazijo. Po maturi je vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen  23. julija 1892. Novo mašo je imel 31. julija v pokopališki cerkvi Na Žalah, skupaj s prijateljem Francem Saleškim Finžgarjem. Prvo kaplansko službo je dobil v Semiču leta 1892. Kasneje so ga premestili v Črnomelj in v Šmarje. 8. junija 1898 je bil premeščen za tajnika k škofu Bonaveturi Jegliču. V škofovi odsotnosti so ga poslali v Kainbach pri Gradcu, kjer se je zavedel, da ni v sanatoriju, ampak v poboljševalnici. Škof ga je na njegovo prošnjo dodelil kot kaplana v Trnovo. Leta 1899 je pričel službo na Vačah, a se je zaradi bolezni vrnil v Ljubljano k svoji sestri Frančiški Arriglerjevi. 1. junija 1900 je odšel na Konjšico nad Zagorjem. Tu je nekaj časa ustvarjal v miru. Imel je zasilno šolo in opravil župniški izpit. Toda popolna samota ga je utrudila in je zbolel na živcih in želodcu, da je moral v bolnišnico v Novo Mesto. 1. januarja 1905 je nastopil kaplansko službo v Preski, po dveh mesecih pa je ponovno zbolel. S podporo škofa Jegliča je odšel v protialkoholno zdravilišče na Niže Avstrijsko. 1. septembra 1905 je šel za kaplana na Breznico, kjer je ostal do 26. septembra 1907. Po nevarni operaciji na slepiču in črevesju, je prebil pol leta na dopustu na Vrhpolju pri Kamniku. 9. aprila 1908 je dobil župnijo Turjak. 11. marca 1910 je zbolel za vnetjem črev in naslednjega dne umrl. Pokopan je na Žalah v Kamniku.

Knjižno delo

Že med študijem je deloval v različnih literarnih društvih in začel objavljati svoja dela, najprej v Ljubljanskem zvonu, potem pa je postal sodelavec publikacije Dom in svet.

Znan je po svojih lirskih in epskih pesmih, ki so izšle v dveh zvezkih:

1905 ­- Poezije I in

1909 -  Poezije II.

V ugodnih razmerah bi se lahko razvil v dobrega dramatika. Napisal je:

1894 - Viljem Ostrovrhar

1902 - Na odru življenja

1910 - Kacijanar

1896 - Za pravdo in srce

Pisal je tudi igre in komedije iz sodobnega življenja. Med ljudskimi igrami je najboljša Stari in mladi. Ostala njegova dela : Na ogledih (1903), Posestrimi (1905) in Črnošolec (1909).


Nazaj Naprej
A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | W | Z | Ž